Javna brezžična omrežja na dopustu: priročna povezava, ki zahteva previdnost

Javna brezžična omrežja na dopustu: priročna povezava, ki zahteva previdnost

Poletje je čas dopustov, potovanj in dela zunaj običajnega pisarniškega okolja. Na letališčih, v hotelih, restavracijah, kampih, nakupovalnih središčih in drugih javnih prostorih so brezplačna brezžična omrežja skoraj samoumevna. Omogočajo nam, da preverimo elektronsko pošto, poiščemo pot do nastanitve, opravimo spletno rezervacijo ali dostopamo do službenih dokumentov, ne da bi pri tem porabljali mobilne podatke.

Toda javno brezžično omrežje ni enako domačemu ali službenemu omrežju. Uporabnik praviloma ne ve, kdo omrežje upravlja, kako je zaščiteno, kdo vse je povezan vanj in ali je dostopna točka, ki jo vidi na svoji napravi, resnično tista, za katero se izdaja.

Javna omrežja Wi-Fi zato uporabljajmo premišljeno, še posebej kadar dostopamo do službenih sistemov, elektronske pošte, spletnega bančništva ali drugih občutljivih podatkov.

Ali so vsa javna omrežja nevarna?

Ne. Uporaba javnega omrežja ne pomeni samodejno, da bo nekdo prestregel naše podatke ali prevzel uporabniški račun.

Danes večina spletnih strani uporablja šifrirano povezavo HTTPS. Takšna povezava šifrira podatke med brskalnikom in obiskano spletno stranjo. Prepoznamo jo po oznaki »https« in simbolu ključavnice v naslovni vrstici brskalnika. Ameriška Zvezna komisija za trgovino pojasnjuje, da je zaradi razširjene uporabe šifriranja povezovanje prek javnega omrežja danes praviloma varnejše kot v preteklosti.

Vendar HTTPS ne odpravi vseh tveganj. Šifrirana povezava nas na primer ne zaščiti, če obiščemo lažno spletno stran, ki jo upravlja napadalec. Tudi zlonamerna stran lahko uporablja HTTPS in prikaže simbol ključavnice. Ključavnica pomeni, da je povezava s stranjo šifrirana, ne pa tudi, da je stran legitimna in vredna zaupanja.

Pri javnih omrežjih moramo zato preveriti tako omrežje, v katero se povezujemo, kot tudi spletne strani in storitve, ki jih nameravamo uporabljati.

Najpogostejša nevarnost je lažno brezžično omrežje

Napadalec lahko vzpostavi lastno brezžično dostopno točko in ji dodeli ime, ki je zelo podobno imenu legitimnega omrežja. Takšno omrežje lahko na primer poimenuje:

• Hotel_Guest_WiFi,
• Airport_Free_WiFi,
• Camping_Guest,
• Cafe_Free,
• Hotel_WiFi_5G.

Uporabnik lahko med več podobnimi možnostmi izbere napačno in se nevede poveže v omrežje, ki ga upravlja napadalec. Takšen napad se pogosto imenuje »evil twin« oziroma zlonamerni dvojček.

CISA opozarja, da lahko napadalec posnema javno dostopno točko in uporabnike prepriča, da se povežejo prek njegove opreme. Zato priporoča, da pred povezovanjem preverimo pravilno ime in geslo javnega omrežja.

Pravilnega imena omrežja ne ugibajmo. V hotelu, restavraciji ali drugem javnem prostoru ga preverimo pri zaposlenih oziroma na uradnem obvestilu ponudnika.

Geslo še ne pomeni, da je omrežje varno

Uporabniki pogosto menijo, da je omrežje varno, če je za povezavo potrebno geslo. Geslo lahko preprečuje nenadzorovan dostop do omrežja, vendar samo po sebi ne zagotavlja ustrezne zaščite.

Če isto geslo prejmejo vsi hotelski gostje ali obiskovalci lokala, je omrežje še vedno skupno številnim neznanim napravam. Prav tako ne vemo, ali je omrežna oprema ustrezno nastavljena, redno posodobljena in zaščitena pred zlorabami.

Tudi prijavna stran, ki se odpre po povezavi, ni dokaz legitimnosti. Napadalec lahko pripravi podobno stran in uporabnika pozove k vnosu elektronskega naslova, gesla, telefonske številke ali celo podatkov o plačilni kartici.

Če prijavna stran zahteva več podatkov, kot bi jih razumno potrebovala za omogočanje dostopa, je povezavo bolje prekiniti.

Čemu se na javnem omrežju raje izognemo?

Pri uporabi javnega omrežja se izogibajmo dejavnostim, pri katerih bi zloraba podatkov povzročila večjo škodo.

To vključuje predvsem:

• dostop do spletnega oziroma mobilnega bančništva,
• vnašanje podatkov o plačilnih karticah,
• dostop do službenih informacijskih sistemov brez ustrezne zaščite,
• odpiranje zaupnih poslovnih dokumentov,
• upravljanje strežnikov, požarnih zidov ali drugih pomembnih sistemov,
• spreminjanje gesel,
• pošiljanje občutljivih osebnih ali poslovnih podatkov,
• uporabo elektronskih identitet in digitalnih potrdil,
• oddaljeno povezovanje z napravami v službenem okolju.

Če moramo opraviti občutljivo ali nujno službeno nalogo, je praviloma varneje uporabiti mobilno podatkovno povezavo oziroma osebno dostopno točko na telefonu.

Kako varneje uporabljamo javno brezžično omrežje?

1. Preverimo točno ime omrežja

Pred povezovanjem pri osebju preverimo, katero brezžično omrežje je uradno. Posebej previdni bodimo, če se na seznamu pojavi več omrežij s skoraj enakimi imeni.

Močnejši signal še ne pomeni, da gre za pravo dostopno točko.

2. Kadar je mogoče, uporabimo mobilne podatke

Če imamo na voljo ustrezno mobilno povezavo, je ta pri dostopu do občutljivih podatkov praviloma boljša izbira kot neznano javno omrežje.

Telefon lahko po potrebi uporabimo kot osebno dostopno točko. Dostopno točko zaščitimo z močnim, edinstvenim geslom ter jo izklopimo, ko je ne potrebujemo. Varnostna priporočila za mobilne dostopne točke vključujejo tudi uporabo šifriranja WPA2 ali WPA3.

3. Uporabimo službeni VPN

Če podjetje zagotavlja službeno povezavo VPN, jo vključimo še pred dostopom do službene elektronske pošte, dokumentov ali notranjih sistemov.

VPN ustvari šifrirano povezavo med napravo in strežnikom VPN. S tem zmanjša možnost, da bi nekdo v lokalnem omrežju spremljal ali spreminjal podatkovni promet. Britanski NCSC opozarja, da lahko povezovanje mobilnih naprav v javna ali nezavarovana omrežja napadalcem v istem omrežju omogoči prestrezanje ali spreminjanje podatkov.

VPN pa ni popolna zaščita. Ne bo nas zaščitil pred lažno spletno stranjo, zlonamerno priponko, izdajo prijavnih podatkov ali potrditvijo lažne zahteve za večfaktorsko avtentikacijo.

4. Preverimo naslov obiskane spletne strani

Pred vnosom uporabniškega imena, gesla ali drugih podatkov preverimo:

• ali se spletni naslov začne s »https«,
• ali je domena pravilno zapisana,
• ali v naslovu ni nenavadnih dodatkov ali tipkarskih napak,
• ali smo stran odprli prek zaupanja vrednega zaznamka oziroma uradne aplikacije.

Če brskalnik prikaže opozorilo o neveljavnem ali nezaupanja vrednem certifikatu, opozorila ne prezrimo in ne nadaljujmo na stran.

5. Uporabljajmo večfaktorsko avtentikacijo

Večfaktorska avtentikacija pomeni, da za prijavo poleg gesla potrebujemo še dodaten dokaz identitete, na primer potrditev v mobilni aplikaciji.

S tem zmanjšamo možnost zlorabe računa, če bi bilo geslo razkrito. Priporočena je vključitev dvofaktorske avtentikacije povsod, kjer je na voljo.

Vsake zahteve za potrditev prijave ne odobrimo samodejno. Če zahteve nismo sprožili sami, jo zavrnemo in dogodek prijavimo skrbniku oziroma IT-podpori.

6. Posodobimo napravo in aplikacije

Pred potovanjem namestimo razpoložljive varnostne posodobitve za:

• operacijski sistem,
• spletni brskalnik,
• protivirusno oziroma varnostno programsko opremo,
• odjemalec VPN,
• pisarniške in komunikacijske aplikacije.

Posodobitve odpravljajo znane varnostne pomanjkljivosti. Priporočeno je posodabljanje varnostne programske opreme, operacijskega sistema, brskalnika in mobilnega operacijskega sistema ter vključitev samodejnih posodobitev.

7. Izklopimo samodejno povezovanje

Telefon ali prenosnik se lahko samodejno poveže z omrežjem, ki ima enako ime kot omrežje, uporabljeno v preteklosti.

Na napravi zato izklopimo samodejno povezovanje z javnimi omrežji. Po uporabi izberemo možnost »Pozabi omrežje«, s čimer preprečimo kasnejše samodejno povezovanje.

8. Izklopimo skupno rabo

Na javnem omrežju naj bodo izklopljeni:

• skupna raba datotek in map,
• odkrivanje naprave v omrežju,
• skupna raba tiskalnikov,
• nepotrebne storitve za oddaljeni dostop.

V operacijskem sistemu Windows povezavo označimo kot javno omrežje, ne kot zasebno. S tem sistem uporabi strožje varnostne nastavitve in omeji nekatere možnosti odkrivanja naprave.

Kaj storiti, če sumimo, da smo se povezali v lažno omrežje?

Če se po povezavi začnejo odpirati nenavadne strani, se pojavljajo nepričakovana opozorila ali omrežje zahteva sumljive podatke, povezavo takoj prekinemo.

Nato:

1. izklopimo Wi-Fi,
2. odstranimo oziroma pozabimo sumljivo omrežje,
3. preklopimo na mobilne podatke ali drugo preverjeno povezavo,
4. obvestimo IT-podporo, če smo uporabljali službeno napravo ali račun,
5. spremenimo morebitna razkrita gesla,
6. preverimo nedavne prijave v svoje račune,
7. prekličemo neznane oziroma aktivne seje,
8. pregledamo napravo z varnostno programsko opremo.

Če sumimo na zlorabo službenega računa, ni dovolj le sprememba gesla. Podjetje mora preveriti tudi prijavne dogodke, aktivne seje, morebitna nova pravila v elektronskem predalu ter druge spremembe uporabniškega računa.

Varnostni incident je mogoče prijaviti tudi nacionalnemu odzivnemu centru SI-CERT, ki obravnava prijave incidentov, opozarja na aktualne grožnje, analizira škodljivo kodo ter izvaja tehnično svetovanje ob vdorih, okužbah in drugih omrežnih zlorabah.

Kratek kontrolni seznam pred povezavo

Preden se povežemo v javno brezžično omrežje, si zastavimo naslednja vprašanja:

• Ali sem pravilno ime omrežja preveril pri ponudniku?
• Ali bi lahko namesto Wi-Fi uporabil mobilne podatke?
• Ali je moja naprava posodobljena?
• Ali imam vključeno večfaktorsko avtentikacijo?
• Ali je za dostop do službenih virov vključen VPN?
• Ali spletna stran uporablja HTTPS in pravilno domeno?
• Ali lahko občutljivo opravilo preložim do varnejše povezave?
• Ali je na napravi izklopljena skupna raba?
• Ali sem po uporabi odstranil javno omrežje s seznama shranjenih povezav?

Previdnost je pomembnejša od udobja

Javna brezžična omrežja so priročna in niso vedno nevarna, vendar jih ne smemo obravnavati enako kot preverjeno domače ali poslovno omrežje.

Za branje novic, ogled zemljevida ali preverjanje voznega reda je javni Wi-Fi običajno sprejemljiva rešitev. Pri dostopu do službenih dokumentov, elektronske pošte, finančnih storitev ali drugih občutljivih podatkov pa raje uporabimo mobilno povezavo, službeni VPN in ustrezno zaščiteno napravo.

Nekaj dodatnih sekund za preverjanje imena omrežja, spletnega naslova ali načina povezave lahko prepreči izgubo podatkov, zlorabo uporabniškega računa in resen varnostni incident.

Ker tudi kibernetski napadalci ne gredo na dopust, naj osnovni varnostni ukrepi potujejo z nami.